Warning: mysqli::mysqli(): Headers and client library minor version mismatch. Headers:100508 Library:30120 in /home/pgdsticna/webdata/public/connection.php on line 2
PGD Stična

Poslovil se je Lojze Ljubič


 

Lojze Ljubič je skozi svojo bogato življenjsko delo ustvarjal in plemenitil gasilstvo na Slovenskem, za kar je bil odlikovan z najvišjim gasilskim odlikovanjem Matevža Haceta ter je prejemnik številnih domačih in tujih odlikovanj.

Za njegov prispevek k razvoju PGD so ga mnoga društva sprejela za častnega člana, domače PGD in GZ sta mu dodelila naziv častni predsednik.

Njegovo življenjsko ustvarjanje je obogatilo tudi njegov domači kraj ter Občino Ivančna Gorica, za kar se mu je občina zahvalila z nazivom častni občan Občine Ivančna Gorica.

Zaradi izrednih razmer bo pogreb potekal v ožjem družinskem krogu. Žalna slovesnost in pogrebna sveta maša bosta po koncu izrednih razmer.

Občina Ivančna Gorica je odprla e-žalno knjigo. Vanjo se lahko vpišete tukaj >>>

 

LOJZE LJUBIČ

 Lojze Ljubič se je rodil 16. 4. 1934 v Stični, kjer se je leta 1952 vpisal na stiško gimnazijo. Po končani gimnaziji je odšel k vojakom ter se po vrnitvi iz nje, leta 1954, zaposlil na PTT, kjer je ostal zaposlen vse do upokojitve leta 1994 in v tem času službovanja pripomogel k gradnji in razvoju telefonije po celotni Sloveniji. Že od vsega začetka je bil aktiven v različnih kulturnih in družbeno-političnih organizacijah. Kot mladinec je leta 1947 udarniško sodeloval pri obnovi porušene domovine ter že leta 1951 prejel prvo državno priznanje. V obdobju 1959 – 1979 je bil predsednik Krajevne skupnosti Stična in odbornik občinske skupščine Grosuplje. Stična se je v času njegovega delovanja razvijala na vseh področjih: pred kratkim je minilo 50 let od asflatiranja glavne ceste Stična – Ivančna Gorica, na področju telekomunikacij, gradnje šole ...

Bil je član prvega organizacijskega odbora tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, član organizacijskega odbora za dirke v Motokrosu na Gradišču na Šentvidom pri Stični, srečalo se ga je tudi kot sodnika porotnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je svoje dolžnosti opravljal vestno in odgovorno. Bil je glavni pobudnik in organizator, da je PGD Stična pod njegovim vodstvom leta 1977 ponovno ustanovilo Godbo Stična. Poseben pomen pa mu je dajal tudi Samostan Stična, katerega velik dobrotnik je bil.

 V Stični, na katero je bil zelo ponosen, si je z ženo Justi ustvaril dom, katerega je obogatila hčerka Judita ter kasneje vnuka Neža in Matic, na katere je bil izredno ponosen.

Lojze je večino svojega življenja namenil gasilski organizaciji. H gasilcem, kjer je v sedemdesetletni gasilski karieri zasedal različne vodstvene položaje, je pristopil že leta 1950.

Številne naloge, ki so mu bile zaupane, je vedno uspešno in vestno opravljal. Bojeval se je za svoj kraj in občino na vsakem koraku in s tem pripomogel k večjemu napredku in razvoju. Znal je prisluhniti tudi občanom drugih občin. Za njegov trud je prejel številna posebna priznanja občin: Piran, Kočevje, Ribnica, Metlika, Škofja Loka, Ilirska Bistrica, Kamnik, Murska Sobota, Ljubljana Vič; Grosuplje in Ivančna Gorica pa sta Lojzetu podelili občinske nagrade in sicer občina Grosuplje nagrado Luisa Adamiča občine Grosuplje leta 1990, občina Ivančna Gorica nagrado Josipa Jurčiča leta 2003. Leta 2008 je bil imenovan za častnega občana Občine Ivančna Gorica. Veliko priznanje pa mu je pomenilo tudi naziv za naj prostovoljca v Republiki Sloveniji, ki jo je prejel leta 2012 v državnem zboru RS.

V času njegovega predsedovanja Občinskim gasilskim zvezam je bilo zgrajenih 28 novih gasilskih domov, veliko jih je bilo adaptiranih, vsa PGD pa so dobila sodobna gasilska prevozna sredstva. Največ truda je vložil v gradnjo gasilskega doma Stična. Ker je Lojze osebno poznal solastnika tovarne Rosenbauer, je za časa skupne države Jugoslavije pripeljal preko 20 motornih brizgaln, vse brez carinskih dajatev, kar je bilo za tiste čase nekaj skoraj nemogočega. Prav tako sta bili z Lojzetovo organizacijo kot pomoč madžarskim gasilcem podarjeni dve gasilski vozili in sicer PGD Gornji Senik in PGD Bajasenije v bližini občine Hodoš-Madžarska. Še vedno pa je v operativni uporabi domačega PGD Stična gasilsko vozilo Styer, ki ga Lojze pripeljal z Gasilske brigade Celovec.

Lojze Ljubič je tudi idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj v Sloveniji: občinskih gasilskih odlikovanj, značke (medalje) VETERAN in sedanje oblike gasilskih odlikovanj Gasilske zveze Slovenije (v nadaljevanju: GZS). Opravljal je tudi številne funkcije na Gasilski zvezi Slovenije.  Na 6. Kongresu leta 1968 je bil izvoljen v organe Gasilske zveze Slovenije, kjer je deloval vse do 13. Kongresa GZS leta 1998, t.j. skupaj neprekinjeno 30 let. V tem času so mu bile v organih GZ Jugoslavije in GZS zaupane različne dolžnosti, med drugim je bil poveljnik Regije Ljubljana II, član in tudi predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja GZS in GZJ. Leta 1969 se je udeležil tudi 100 letnice PGD Šmohor (FFW Hermagor), kjer je zastopal GZS in v njenem imenu pozdravil nekaj 100 uniformiranih gasilcev iz Slovenije in Avstrije. Leta 1988 pa mu je bila, po sklepu predsedstva GZS, zaupana naloga vodje delegacije GZ Jugoslavije in drugih republik na Kongresu GZS v Celju.

Lojze Ljubič je na področju gasilstva postavljal številne mejnike in kvalitetne temelje za vse bodoče generacije. Spodbujal je razvoj društev ter vedno strmel k doseganju postavljenih standardov, predvsem v domači GZ. Poskrbel je, da so vsa društva v občini zgradila času primerne gasilske domove, se opremila s sodobnimi vozili, orodjem in opremo. Prav tako pa ves čas skrbel, da je bil tako on kot tudi gasilstvo v občini, v koraku s časom razvoja sodobne tehnologije in družbe. Velik pomen in podporo je dajal mladim, jih spodbujal in usmerjal pri delu. Spodbudne besede, s katerimi je ob vsaki priliki nagovoril mlade, so bile ˝Žoga je okrogla, nekdo je prvi in nekdo zadnji˝.

Lojze Ljubič je častni član več PGD iz Slovenije in tujine, med drugimi je tudi častni član pobratenega gasilskega društva Röbersdorf iz Nemčije, občina Hirschaid iz okrožja Nürnberg-Bamberg, ki je pobrateno z Občino Ivančna Gorica. Leta 2002 je Lojze prejel najvišje bavarsko priznanje za tujce, leta 2004 pa visoko nemško državno odlikovanje za povezovanje med narodi. Vse to ima resnično pravi pomen, kar potrjujejo pogosta srečanja in tudi osebna prijateljstva. Prav na podlagi teh sodelovanj sta občini Hirschaid in Ivančna Gorica ob 10-letnici pobratenja občin leta 2009 prejeli od Sveta Evrope iz Bruslja posebno spomenico, s katero Svet Evrope pozdravlja v družini evropskih narodov to gasilsko sodelovanje.

Je prejemnik tudi še številnih drugih priznanj in odlikovanj GZS, GZ Jugoslavije, državnih, civilnih in vojaških odlikovanja SFRJ ter tujih odlikovanj (Romunija, Avstrija, Nemčija in Madžarska). Leta 1990 je bil nagrajen s priznanjem Matevža Haceta, najvišjim priznanjem Gasilske zveze Slovenije. Prejel pa je tudi druga gasilska odlikovanja I., II. in III. stopnje, odlikovanje za posebne zasluge, priznanja gasilske zveze I. in II. stopnje, odlikovanje za hrabrost, zlato medaljo CZ Republike Slovenije, veliko gasilsko zvezdo Evrope, …

Bil je nosilec čina visoki gasilski častnik II. stopnje, najvišjega čina, ki ga je moč doseči v gasilski organizaciji. Opravljal je operativni funkciji poveljnik občinske GZ Grosuplje ter gasilski regijski poveljnik regije Ljubljana II (1978 – 1982). Leto po včlanitvi v gasilsko društvo Stična, je prevzel prvo organizacijsko funkcijo in sicer postal je tajnik PGD Stična (1951 - 1952). Kasneje je svoj pečat pustil tudi kot član komisije za vprašanja mladine v Okrajni GZ Ljubljana – okolica (1952 - x), član komisije GZS za preoblikovanje nekdanjih okrajnih gasilskih zvez v občinske gasilske zveze (1952 – x), tajnik občinske GZ Ivančna Gorica (1955 – 1960) in občinske GZ Grosuplje (1960 – x), ponovno je bil tajnik PGD Stična (1961 - 1963), kasneje, član predsedstva GZS (1968 – 1998), predsednik občinske GZ Grosuplje (1970 – 1995), član skupščine GZ Jugoslavije (1971 – 1972), predsednik PGD Stična (1975-1983), predsednik komisije GZS za odlikovanja in priznanja (1978 – 1998), član komisije GZS za ocenjevanje urejenosti gasilskih domov, predsednik PGD Stična (1987 – 1997), član sveta ali komisije GZS – veterani, predsednik GZ Ivančna Gorica (1995 – 2017), častni predsednik GZ Ivančna Gorica (2019 – 2020), predsednik komisije GZ Ivančna Gorica – zgodovina (2017 - 2020), predsednik GZ Ivančna Gorica za odlikovanja in priznanja (2017 - 2020).

Lojze Ljubič je bil vedno gasilec s srcem in dušo in zato vzgled vsem ostalim gasilcem, saj je vodil in učil gasilstvo v pravem pomenu besede. Vsa dela je opravljal s čistim patriotizmom, to je z ljubeznijo do domovine, krajev in ljudi. Ime občine Ivančna Gorica in Grosuplje pa je v gasilskih  vrstah zagotovo poznano tudi zaradi Lojzeta, saj se je nesebično razdajal društvom širom Slovenije in izven njenih meja.

 In kot je vedno povedal tudi sam ˝Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.˝ 

 

 

PGD Stična


Zahvaljujemo se vam