II. Memorial Lojzeta Ljubiča

Zakaj?

Lojzeta Ljubiča smo večinoma vsi poznali, saj je bil gasilec z velikim srcem. V Prostovoljno gasilsko društvo STIČNA je vstopil leta 1950 in ostal član vse do svoje smrti. Bil je velik pobudnik pri razvoju gasilstva, vedno je strmel k napredku in povezovanju. Na njegove pobude so bili zgrajeni številni gasilski domovi, nabavljena črpalke in vozila, mnoga društva so na njegovo pobudo podpisala listino prijateljstva ali pobratenja med društvi izven naše občine in države.

Organiziral je tudi izlete po domovini in izven nje. Tako je bil pobudnik in glavni organizator pri pobratenju društva iz Nemčije Robersdorf - PGD Stična & PGD Šentvid pri Stični in tudi pri pobratenju občine Ivančna Gorica in občino Hirschaid. Njegove dosežke in doprinos gasilstvu in kraju, bi lahko še naštevali….

Veseli me, da je z več gasilskih društvih iz naše občine in izven nje prišla pobuda, da bi ohranili ime našega velikega gasilca in vzornika Lojzeta Ljubiča, tudi mlajšim rodovom. Tako smo leta 2023, pri komisiji za Veterane GZ Ivančna Gorica in GZ Ivančna Gorica določili, da je to tekmovanje v okviru GZ Ivančna Gorica, ki je pokrovitelj tekmovanja.

Rad bi se zahvalil vsem članom GZ Ivančna Gorica, kakor tudi predsedniku- GZ Juretu Strmoletu in poveljniku GZ- Slavku Zaletelju, prav tako tudi, članom PGD Stična, predsedniku Roku Ovenu in poveljniku Davidu Mohorčiču.

V letu 2021 ko nas je prizadela pandemija, je bilo za vse nas oteženo delo, vse starejše generacije, pa so bile še bolj prizadete, saj so zaradi možnih okužb ostajali doma.
Hoteli smo spodbuditi starejše gasilce ponovno k sodelovanju v društvu in tudi na tekmovalnem področju. Na to srečanje vsako leto povabimo tudi gasilske tovariše, ki so neposredno sodelovali tudi v organih gasilskih zvez , kakor tudi GZ Slovenije. Mislim, da nam je kot Komisiji za Veterane pri GZ Ivančna Gorica uspelo, saj se na tekmovanje prijavi vsako leto več ekip in s tem počastimo spomin na našega dolgoletnega predsednika Lojzeta Ljubiča. Tekmovanje je namenjeno predvsem prijateljstvu in povezovanju starejših gasilk in gasilcev. Niso toliko važna osvojena mesta, kakor ponovno obuditi stara prijateljstva. Tekmovanje za memorial Lojzeta Ljubič,naj bi bilo tradicionalno, vsako leto zadnji petek v Juniju v popoldanskih urah.

Naše operativno delo so prevzele mlajše generacije, starejši člani pa si moramo prizadevati, da smo povabljeni v gasilsko družbo, kateri smo v preteklosti namenili svoje poslanstvo. S svojim znanjem in delom, lahko pomagamo pri opravljanju čedalje težjih nalog, ki jih izvajajo naše operativne enote. Naj se zahvalim vsem mlajšim gasilskim generacijam, da podpirajo naše skupne aktivnosti in omogočijo starejšim gasilcem, udeležbo na raznih aktivnostih društev kot gasilske zveze Ivančna Gorica. Ravno tako gre zahvala vsem gasilskim društvom izven naše gasilske zveze, ki so se udeležile tekmovanja in vsem sodnikom, ki so sodili na tekmovanju

Naj končam z mislijo Ingrid Bergman: »Staranje je kot hoja v hribe – nekoliko ti zmanjkuje sape, toda razgled je veliko lepši.«

– Komisija Veteranov GZ Ivančna Gorica, zanjo Janez Kastelic, Jože Gros, Lovro Markovič in Miroslav Svetlin

Kaj za GZ Ivančna Gorica pomeni organizacija memoriala in kako komentiraš pozitiven odziv društev?

Ko nekdo, ki je zaznamoval generacije, zapusti zemeljsko obličje, nastane praznina, ki jo je z dejanji težko zapolniti. V času epidemije, mu kot gasilska skupnost nismo mogli izreči slovesa, zato se je v nas utrnila odgovornost – da počastimo spomin nanj, njegovo karizmo in izjemno predanost gasilstvu.

Tako je bil ustvarjen Memorial Lojzeta Ljubiča. Za Gasilsko zvezo Ivančna Gorica pomeni organizacija tega memoriala mnogo več kot tekmovanje. To je dejanje hvaležnosti in spoštovanja do človeka, ki je skoraj sedem desetletij soustvarjal gasilsko zgodbo v domačem kraju, občini, regiji ter tudi nacionalni in mednarodni ravni. Lojze Ljubič je bil več kot zgolj operativec – bil je vizionar, voditelj, učitelj in človek z veliko začetnico. Njegova navzočnost je znala umiriti množico, njegove besede pa so vedno prinašale modrost, ki smo ji radi prisluhnili.

Pobudo za izvedbo prvega memoriala je dal Janez Kastelic, predsednik komisije za veterane pri GZ Ivančna Gorica. Sprva je bila ideja preprosta: interni dogodek za enote naše zveze. A zanimanje in čustveni odziv društev, s katerimi je Lojze sodeloval, nas je presenetil in spodbudil, da odpremo vrata širše. Prejeli smo sporočila: »Tega nam ne smete vzeti – to je edini način, da se mu lahko zahvalimo.« In res – tekmovanja so se udeležila tudi društva iz sosednjih GZ s katerimi je Lojze kot častni član gradil vezi, ki niso poznale meja občin ali zvez. Oba dosedanja memoriala sta potekala brez javnega oglaševanja, le s povabilom. Kljub temu se je število udeleženih društev povečalo, še pomembneje pa – povečalo se je število mlajših veteranskih ekip, ki Lojzeta niso osebno poznale, pa vendar vedo, kdo je bil.

To nam daje vedeti, da spomin nanj ni le obujanje preteklosti, temveč navdih za prihodnost. Lojze je pogosto dejal: »Le tvoja dela so tvoj spomin.« Njegova dela so vidna, njegova zapuščina pa globoko občutna in trajna. Vsaka enota, ki se zbere na memorialu, vsaka beseda spoštovanja, vsak stisk roke – vse to so živi dokazi, da je Lojzetov duh še vedno med nami. Namen memoriala ni le tekmovanja, temveč druženje, povezovanje in sklepanje prijateljskih vezi – vrednote, ki jih je Lojze omenjal v svojih nagovorih.

Želimo si, da bi memorial postal tradicionalen, morda celo osrednji poklon gasilski veličini, kot je bil Lojze. In prav Stična, kraj ki ga je še posebej nosil v srcu in kjer je soustvarjal gasilski razvoj, je pravo mesto za tak spominski dogodek.

Do prihodnjega srečanja v spomin na prijatelja, mentorja in častnega predsednika, Lojzeta Ljubiča – ˝Na pomoč!¨

– Jure Strmole, predsednik GZ Ivačna Gorica

Kakšni občutki te prevevajo, kot tekmovalka sodeluješ na memorialu v spomin na svojega očeta?

Hvaležna sem Gasilski zvezi Ivančna Gorica, da se je odločila počastiti spomin na mojega očeta z organizacijo tekmovanja starejših gasilk in gasilcev ter gasilskemu društvu Stična za soorganizacijo tekmovanja.

Na ta način se ohranja in prenaša njegova zapuščina na področju gasilstva tudi na prihodnje generacije. Na tekmovanju sodelujem v ekipi stiških starejših gasilk. Zame to ni le kot gasilska ali športna preizkušnja, je osebna zgodba, prepletena s čustvi, spomini in ponosom.

Poseben pomen dobi, ko se tekmovanja udeleži vedno več ekip starejših gasilk in gasilcev, ki s svojo prisotnostjo želijo obuditi spomin na očeta, pri tem pa povedo, da jim je bil gasilski in tudi življenjski učitelj, vzornik ter steber vrednot. To tekmovanje pa tudi močno povezuje našo družino.

Ob teh priložnostih se skupaj spominjamo, kaj je dedi govoril, kako smo skupaj preživljali gasilske in družinske trenutke. Hkrati pa se sprašujemo, kaj bi rekel danes, če bi bil še med nami.

– Ditka Ljubič Strmole